Plastika pri hrani dviga veliko prahu, saj imamo do umetnih materialov v zvezi s prehrano zelo zadržan odnos. Seveda ni treba posebej omenjati, da embalaže običajno ne zaužijemo skupaj s hrano, temveč jo zavržemo – to še posebej velja za plastične izdelke. A kljub temu se pojavljajo pomisleki glede morebitnih vplivov plastike na hrano, s katero je v stiku, in posledično na zdravje človeka. Posebej relevanten je ta premislek v luči vse pogostejše uporabe plastičnih izdelkov za shranjevanje živil, tudi doma se teh zelo pogosto poslužujemo.
Pogosto za spravilo ozimnice recimo uporabljamo aparat za vakuumiranje, ki omogoča pakiranje živil v plastične vrečke. To je verjetno najbolj očiten primer pakiranja v plastiko – za nameček aparat za vakuumiranje iz vrečke izsesa ves zrak, tako da je plastika v stiku s celotno površino zapakiranega živila. Upoštevajmo še to, da vakuumiranje služi dolgotrajnemu shranjevanju, torej bodo živila v plastiki shranjena dolgo časa, morebitni učinki pa bi bili v tem primeru še posebej izraziti.
Na srečo obstaja dober razlog, zakaj je aparat za vakuumiranje zelo priljubljen gospodinjski pripomoček za dolgotrajno shranjevanje živil. Plastična embalaža za vakuumiranje namreč nima omembe vrednega vpliva na shranjena živila, pravzaprav se material uporablja prav zato, ker ne dopušča mešanja barv, vonjav in okusov pri hrani, shranjeni v hladilniku ali zamrzovalniku. Tudi ob dolgotrajnem stiku s hrano se plastika ne bo prikradla v živila, saj gre za kemične snovi, ki ne tvorijo reakcij s hrano.
Še manj sporna je plastična embalaža, ki jo uporabljamo le za kratkotrajno shranjevanje jedi v hladilniku ali v shrambi. To so razne plastične posodice, pladnji, sklede in podobno, nenazadnje pa gre omeniti še plastičen pribor in kuhinjske pripomočke, ki tudi pridejo v stik s hrano. Načeloma razloga za skrb ni, seveda pa plastike ne izpostavljamo odprtemu ognju in previsokim temperaturam.