Zdelo bi se, da so sodobna vozila bistveno bolje prilagojena uporabi na cestah, predvsem s tega vidika, da manj onesnažujejo okolje in v manjši meri ogrožajo zdravje ljudi. To je seveda zaželen končni cilj, a v praksi je težko doseči učinek, s katerim bi bili lahko zadovoljni. Kljub strogim regulativam namreč ne moremo povsem preprečiti uhajanja izpušnih plinov v ozračje, s tem pa škodimo okolju in ljudem. Nevarnost je včasih povsem neposredna, če recimo ne moremo zračiti izpušnih plinov v zaprtih prostorih, večinoma pa so posledice opazne šele na dolgi rok.
Da bi se tem posledicam v kar največji meri izognili, moramo dobro nadzorovati količino in sestavo izpušnih plinov. Za to poskrbijo izpušni sistemi sodobnih vozil, ki so na svoje delo dobro pripravljeni. Imajo namreč celo vrsto filtrov, ki ločujejo škodljive snovi, najpomembnejšo vlogo pa ima bržkone katalizator, ki nevtralizira škodljive pline pred izhodom v okolje.
Kako delujejo izpušni sistemi?
Izpušni plini nastajajo pri delovanju motorja, specifično pri izgorevanju goriva v batih. Pri tem se sproščajo plini, ki so takoj usmerjeni v izpušno cev, pred izhodom v okolje pa prečijo še filtre in katalizator.
Sestava izpušnih plinov je odvisna od vrste goriva in delovanja motorja. Velika razlika je predvsem med bencinskimi in dizelskimi vozili – pri slednjih imamo opravka s trdnimi delci, ki nastajajo pri izgorevanju dizla in uhajajo v izpušno cev. Trdni delci so škodljivi za okolje, zato jih je treba pravočasno zadržati, za kar skrbi filter trdnih delcev. To je posebna komponenta, ki jo imajo izpušni sistemi dizelskih vozil.
Katalizator je postavljen pred konec izpušne cevi, tam pa ima opravka le še s filtriranimi plini. Tudi ti so lahko škodljivi, predvsem gre za monoksid, dušikove okside in ogljikovodike. Te snovi katalizator s kemičnimi reakcijami pretvori v manj škodljive, v okolje se potem sproščajo ogljikov dioksid, voda in dušik.