Past za uvoznike

Poslovanje s tujimi državami je velika priložnost za ambiciozne podjetnike, ki želijo izkoristiti potencial globalnega trga, pri tem pa se pojavi tudi nekaj pasti, ki lahko nadobudne podjetnike hitro postavijo na realna tla. Predvsem je problematičen uvoz robe iz trećih zemalja, ki ne prinaša le zapletov in birokratičnih obveznosti, temveč lahko pomeni tudi znatne stroške in zamude, ne smemo pa pozabiti še na posledice, ki s tem nastanejo.

Uvoz robe iz trećih zemalja je posebej zahrbtna past za tiste, ki so že vajeni mednarodnega transporta, a pri tem ostajajo v mejah domačih gospodarskih skupnosti. Predvsem seveda mislimo na podjetnike, ki poslujejo z drugimi evropskimi državami v okviru enotne evropske gospodarske skupnosti. Odprte meje zelo poenostavijo transport tovora, trgovinski sporazumi pa naredijo tovrstno poslovanje izjemno ugodno. Težave se pojavijo, če želimo v Evropo uvoziti tovor iz tretjih držav. V tem primeru postanejo zahteve povsem drugačne, nastanejo tudi določeni stroški. Uvoz robe iz trećih zemalja pomeni predvsem zaplete na državnih mejah, specifično na meji, kjer tovor preide na območje veljavnosti relevantnih trgovinskih sporazumov.

Med stroški, ki jih ne smemo prezreti, izstopata predvsem dva. To so carinske dajatve, ki sicer niso fiksne in tudi ne veljajo za vsak tovor in vse destinacije, ter davek na dodano vrednost, ki prav tako prinaša nekaj možnosti. V obeh primerih se lahko stroškom izognemo oziroma jih lahko vsaj znižamo ali odpravimo vsaj na državnih mejah znotraj gospodarske skupnosti. Predvsem davek na dodano vrednost lahko odpravimo, če uvoz robe iz trećih zemalja pravilno načrtujemo in izvedemo. Namesto, da bi davek plačevali na vseh državnih mejah, se ta lahko obračuna le v ciljni državi. To pa ne velja samodejno, zato je lahko uvoz robe iz trećih zemalja past za nepoučene podjetnike. Treba se bo pozanimati o dejanskih predpisih in izpolniti potrebno dokumentacijo.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *